Ebook: Izbrane diatribe in priročnik

Knjiga Izbrane diatribe in priročnik prinaša izbor moralnih razmišljanj starogrškega filozofa Epikteta (približno 55 in 135), enega najpomembnejših predstavnikov t. i. pozne stoe in najvplivnejših etičnih mislecev v evropski zgodovini. Neposredno izpod njegovega peresa se ni ohranil noben spis, pač pa so prišli do prihodnjih dob zapisi njegovih predavanj, ki jih je napravil njegov učenec, konzul in cesarski namestnik, zgodovinar Arianos. Posebej popularen je postal Epiktet po znamenitem Priročniku (Enhejridion), ki je sicer precej formalističen, zgoščen izvleček njegovih najpomembnejših naukov. Nasprotno pa so Diatribe, ki sestavljajo posamezna, tematsko samostojna in le po osnovni filozofski naravnanosti povezana poglavja ohranjenih štirih knjig, razgibano, pestro in duhovito branje. Epiktet se je oddaljil od stališč srednje stoe (npr. Pozejdonija) in se približal nauku stare stoe s prizadevanjem, da bi človeka napravil čimbolj neodvisnega od zunanjih okoliščin in spremenljive življenske usode, vendar se je mnogo manj kot zgodnji predstavniki te šole (npr. Zenon, Kleant, Hrizip) ukvarjal z metafiziko (oz. ontologijo) in je tako rekoč vse sile posvetil etičnim premislekom. Če pa tako res velja briljantna formulacija W. Theilerja, da Epiktet »z minimumom metafizike daje maksimum etične potence« (cf. Gnom. 32, 1960, 500), to ne pomeni nikakršne filozofske šibkosti ali miselne površnosti, temveč nasprotno: izjemno sposobnost »modreca«, da tudi o najvišjih in najtežjih vprašanjih človeške eksistence govori z vsakomur dostopno jasnostjo, nazornostjo in prepričljivostjo, ki prej kaže na izredno obvladovanje »metafizičnega ozadja«. Ker se v diatribah – diatriba je ime za filozofsko razpravo napisano, v poljudnejšem tonu – ne izgublja v spekulativnih diskusijah in v izdelovanju pojmovnega aparata, ki v teku zgodovine vselej bolj ali manj zastara, temveč je ves čas pri tem, kar so Stari imeli za sucus filozofiranja, pri moralnih vprašanjih, ki pa so vselej močno odvisne tudi od globine avtorjevih intuicij in od pristnosti njegove življenske skušnje, ostaja s svojim razglabljanji o medčloveških odnosih, bistvu svobode in nenadomestljii vlogi filozofije v »vsakdanjem« življenju prav osupljivo aktualen tudi v sedanjem času. Brane Senegačnik